Opis

DRAGOCENA ZAPUŠČINA, ki živi v vsaki slovenski knjigi

Knjiga Stati inu obstati predstavlja vrhunske dosežke slovenskih protestantskih piscev. V besedi in sliki zaobsega na enem mestu zbranih vseh prvih 50 knjig, ki so nas postavile in oblikovale kot Slovence. Primož Trubar, »oče slovenske knjige«, je s Katekizmom in Abecednikom (1550) utemeljil slovenski knjižni jezik. Jurij Dalmatin je s prevodom Biblije Slovence postavil ob bok velikim evropskim narodom. Adam Bohorič je napisal prvo slovnico slovenskega jezika velikega simbolnega pomena, Sebastijan Krelj pa je še izpopolnil pisni jezik.

Poleg osrednjih štirih so v knjigi predstavljeni še Jurij Juričič, Lukež Klinc, Janž Mandelc, Janž Tulščak, Matija Trost, Janž Schweiger, Hieronim Megiser, Andrej Savinec, Felicijan Trubar, Marko Kumpreht in Janž Znojilšek.

Veličastno slikovno gradivo − več kot 400 fotografij

V knjigi je pod drobnogledom 50 prvih knjig v slovenskem jeziku, ki jih hranijo knjižnice in arhivi po vsej Evropi. Veliko jih je težko dostopnih, saj nekatere obstajajo samo v 1, 2 ali 3 izvodih. Zdaj so zbrane v eni izdaji, ki jo dopolnjuje več kot 400 izjemnih fotografij, celostranskih in dvostranskih fotografij naslovnic, notranjosti knjig, okrasja platnic in detajlov, ki vam bodo pričarale občutek, da držite knjige v rokah.

Za vse, ki sta vam slovenski jezik in knjiga neprecenljiva vrednota, in za vse ljubitelje zgodovine in kulture.

Zgodovinski trenutki slovenskega jezika: Knjiga Stati inu obstati predstavlja izjemne dosežke protestantizma pri nas – ključne mejnike pri oblikovanju slovenskega knjižnega jezika, književnosti in kulture.

Iz življenja knjige na Slovenskem: Knjiga ponuja celovit vpogled v dogajanje tistega časa. Vsi pomembni podatki o knjigi, zgodbe in zanimivosti. Več kot 400 odličnih posnetkov knjig; tudi celostranske fotografije in detajli.

Raznolika zapuščina: V knjigo so vključene različne vrste nabožnih knjig, katekizmi, abecedniki, pridige in postile, pesmarice, prevodi svetopisemskih besedil, odlomki iz del, citati …

***

Katekizem in Abecednik (1550) – velika prelomnica v zgodovini

Trubarjev Katekizem in Abecednik sta pomembna dokumenta slovenske kulturne zgodovine in zato neprecenljive vrednosti. Katekizem iz leta 1550 je ohranjen v enem samem izvodu v dunajski narodni knjižnici, katekizem iz leta 1555 pa je ohranjen v dveh izvodih, enega od teh hrani ljubljanski NUK. Naklada je bila verjetno med 400 in 1000 izvodi.

Trubar – ilirski, slovanski ali slovenski rodoljub?

Oznako Illiricus (ilirski), s katero se je Trubar podpisal v Katekizmu iz leta 1550, so do zdaj največkrat prevajali kot ‘rodoljub ilirski’, ustrezno pa je ‘slovenski’, torej: Sestavil slovenski domoljub. Ime tiskarja in kraj tiska pa je skril zato, da bi preprečil onemogočenje razširjanja svojih knjig.

***

Prevod Biblije – podvig brez primere

Biblija Jurija Dalmatina je eden največjih prevajalskih in kulturnih podvigov v zgodovini Slovencev in nas postavlja na 14. mesto med evropskimi narodi. Za vse čase ostaja tudi temeljno delo slovenske književnosti in knjižnojezikovne norme, začrtane v verskih okvirih, in tudi ena od najimenitnejših slovenskih knjig sploh. Prevajal jo je deset let.

Skrita odprava in tisk Biblije na Nemškem

Ker je nadvojvoda strogo prepovedal tisk Biblije v Ljubljani, so rokopis skrivaj prenesli na Nemško. Iz ohranjenega obračuna stroškov odprave s prikritim »tovorom« je razvidno več podrobnosti. Tako izvemo, da so njeni člani kupili povoščeno platno in vanj pred odhodom zavili rokopis, kje so prenočevali in koliko so plačali zase, za konje, izdali za drva, sveče, papir, črnilo …

Potem ko so knjige natisnili, so njene izvode pod izmišljeno oznako na skrivaj prevažali na Kranjsko, Koroško in Štajersko v sodih, saj so bile tako najbolj zaščitene. Naklada je bila 1500 izvodov. Do danes se je ohranilo okoli 80 izvodov Dalmatinove Biblije, od tega 37 v Sloveniji.